Difference between revisions of "Mixe de Mixistlán Libro de Marcos Capítulo 6"

From Wiki Name
Jump to navigation Jump to search
m (|Mixe de Mixistlán Libro de Marcos Capítulo 05)
 
Line 3: Line 3:
1 Jesus  pyitsëëmy nits kyäjpjotm nyikxy nits pyäyoywyëtëjk pyänëkxëtëj. 2 Ku myiiny sabadoxë'ëw jats ojts yék´ixpeky mä yoymyuktäjk. Nimäy nyáxy ojts jääy ätëy äjät tyänkëxtë, jëts wyantë: ¿mäyë näj ixpëjkën tsyo'ony? ¿yë'ë winjäw´äjtën tëj Dios myoyëj? ¿Ti yëknikajx'jekpy ku kyë nä tu'ny? 3 ¿Kä ä yä´ät xyäwë, Maria myäjnk, Jacobo y´ajtsy, José, Judas më'ët Simón? ¿Kä ixyäj t´utsy tyëjkë,  matiyaj nmëët´ëyëm? nits jatë nawyinkäpxnäxë tjaw´eetyë Jesus kéxm. 4 Jesus nyë'ëmxëtëj: nipën kyäpën ity profeta (äkápxpë) mati kyajpkëjxy wintsëkë tä´mp myuku'uk äkujky mëët tyëkëntujy. 5 Ka'a ojts tyëk nikajxjë´ëky kyutujk, jayë ojts  tyëktso´oky  pä´äm jaay. 6 Atëy tätääny ku kyätëyjäw´atyëtëj, ojts kyäjp ojty wyitity yëk ixpëjky. 7 Nits twätso'oy nimäkmetsk pyäyoywyë nits tpäkejxy, nimetsk jety; ojts tmo'oy kutujk tso kyä'oywyë tyëkpitsë´mtët . 8 Nits tpäwä´äny  jats nitij tkäpäko'ntët ku tyuyo'y wyä´äntë jayë tyäjk, kä´ä tpäko'ntët tsyäpka´aky, ni yëk äyow xyüümy tkäpätsëmtët, ni myëëny tkäpäkontët, 9 mpëmtëp mkë´ëk, tso´om të mwit xpëmtë najts mnëkxtët . 10 jats nyëmxë; kum tëkëtët tikpy jam mtä´ntët  koonëm tiempë nyäxt. 11 Pën jem kä myëkuentëpëktë ok kä´ä tmätöwtë, tsoj xjänëjmëtëj ku jem pytsëmtët, wixitëj näjx mati mteky pyatkepy të tyany, näjts mätyä´ky tyä´nt tsoyë tkä'oyjäwëtë. 12 Jats pyitsëmtë jats jääy twäjn´jatyë  wä'än tyäko´ny tmätstu´utë. 13 Ojts tkäpxpitsëmtë muntu'un kyä'oywyë, aceite taku'jaxtë jats nimäy ja'ay tyëktsoktë. 14  wintsën Herodes ojts ya'at tmätoy, ku Jesús tëxyë'ëw  yëk nijäwëkyëxnë, jam mati ijty wäntëp: Juan el Bautista yë tëj jukypyeky okënkëxm, jakëx tyëknikaxjë´ëky tunk mati  maynyexy oytyunk. 15 Atu'uk wyänkojmë: Elías yëë . Jats aweky ojts wyä'äntë jayë mätyäkpë mati jeknyëewyë. 16 Jats  Herodes  tmäto'oy jäts wyä'äny: Juan mati ëts ojts nyakyukpo'otyë, jatëj y´jukypyeky. 17  këm Herodes ojts tpäkexy jats yëkmats´t Juan jats yëkpuxtëkpëëmy pujx tepxy tatsumtë, Herodias këxm, Felipe tyoxytyëjk , Herodes je ijty tëj tpëkojmë. 18 Juan ojts tnëjmë Herodes: Ka´a näj pyäät´atyé jats xmëtsënët m´utsy tyoxtyëjk . 19 Herodias ojts tmu'´ämpeky Juan jats tyëk´ookwa'any, ka´a  ijty tpä'äty tso y´ixë tye'k ookt, 20 tikéx ku Herodes tsyëjk´eepy ja ijty Juan, nyijáw´eepty ja ijty ku je´ ya'aytyëëkj tëëy  wä'äts ja ijty tyu'ny, najts ojts Herodes  tnitenë jats ka´a ntso yëk tu´unt ku ojts tmäto'y Juan kyä'ämäy, ka´a t´jä´oyjäwë ayuujk, näynyäj jotkuj´k  ijty nyäyjäw´atyë ku t´ämätojë y´ayuujk. 21 Y´äjty xë'ëw mä'äm Herodias tuntëj: mä'äm Herodes ijty jyumëjt, y´apety, ojts tniwa'atsowë'tu´uk a'ux mëët tyumpë tëjk, comandante, näynyäj mati nimëj tuntëp Galilea. 22 Herodias nyë'ëx  myi´iny jats y´ejtsy, nits t'oyjaw´ëëy Herodes Pën jaty myët'aux´eepy y´ijty, nits niwintsën  Herodes tnëjm´aay  ki'ixy: amato'w mati mtse'kypy nmo'op ëts mits. 23 Ojts tnëjmë: omyatiwë mati m´amato'opy nmo'op ëts mits, ya'at kukwekxy mati ëts ja´eepy. 24 Ki'ixy ojts tyä'äk t´änëkxé jats tnëjmë: ¿ti ëts n´ämäto´op?  tyä´äk nyë'ëmxë: Juan Bautista kyuwäjk. 25 jats jatyë wyimpijty jats t´änëkx´ëëy  wintsën nits t´ämatoo´y: jats tsöjky  jatyë myojët, texy jotm Juan Bautista kyu'wäjk. 26 jats wintsën winmäypy nyäpyëjmë, ku tëts naj tnëjmjanyë, jats myuku´uk tëjk këxm, katsa´a kaoy tyanwa'any jats tmo'oy mati të t´amato´y. 27  Najts wintsën  tyumpë tpakejxy , jats tpäwaa´ny jats Juan Kyuwajk tyëk mijnët  tyumpë nyikxy jats ojts tyukpooty jap puxtikypy. 28 Ojts kyu'wájk tyëk majtsë texy jotypy, nits tmoy  kiixy, jats ki'ixy tya'ak tmo'oy. 29 Ku´tmatootë, Juan tyumpëtejktë, nits nyëkxtë jats t'ispakëytyë (Juan) nyikëjx  jats kawisantë t´pëmtë. 30 Jesús pyäyoywyëtëjk nyiwitijtë jats wyänxyë, titëj t'istuntë titëj tuk ixpëktë. 31 Nits Jesus nyëmxë: nëkxtë natyu'uk äpäk it jotm, jam nikxy mpokxtë. Nimäjy jä'äy mati jatëp tsontëp ni tiempë tkamëtë jats pyokxtët,  jats kyaytyët. 32 Jats këm ojts nyëkxtë barco jotm jam äpäk it jotm. 33  nimay jä'ay ojts y'ixkapyëtë, jääy teky jëm ätëtsnë, kajp tänaxtë,  jawyiin naxy ojts ý´atë näy jam ijty kyäjätë. 34 Ku Jesús ja´ajty nëwä'äm, jats ojts t'ixpääty kawinëmpyë ijty jääy yo'oymyuk´tëj. Jats ojts tpä'äyoy, naj jä ijty kye´exy tso'om nipën borrego y´ixpë kyäpën'ity. nits, kawinëmpyë ojts ixpëjkën tmo'oy. 35 Ku y´ijty it tsyu'enyë, nits pyäyoywyëtëjk y´änëkx ajtë, jäts nyëmxë: äpäk´it´joty yaj, jats të´it y´ux'enyëj. 36 Päkexkëxnëtë ma winkon'kajp jats t'ujtyët mati kyäytyëp. 37 Nits (Jesús) y´atsoëmpijtëj: motë mi'its ti kyäytyëp. Nits ojts wya'antë: ¿jats nëkx´të, jats n'isju´uty matsk mukopxy  (denario)tsapka´aky  denario(me'eny mati  Romanos tëjk yëktuntëp), nits ëëts nmo'ot jats kya´ytyët? 38 Jats Jesus nyëmxëtë: "¿Winä'äk tsäpka´aky xmëtëtë?, nëkx ixtë, kutnijaw´etyë, nits twajnjatyë: muwoxk tsäpka´aky, jämatsk äkx. 39 Nits ojts jaay tnëjmë jats mëy´ojty nituknuuk jaty. 40  najts ojts tsyëëny'oyëtëj nituknuukjaty tsyënë´ixtajky, Jam mati tukmukopxy, mëët wixtekxymyajnk. 41 Jats (Jesús)tkontsooy muwoxk tsapkä'äky, më'ët jämätsk äkx tsapwi'inm pyat´ixy, nits ojts tkunukxtä'äky nits tsäpkä'äky tätujk'ëëy, nits pyäyoywyëtëjk  tmooy, najts jääy taniwajt´etyëj, mati jäm tsënë y'änäxtëp jats akx mati jamatsk ojts täniwätëtëj nitukëyë. 42 Nitukëye ojts kuxyë kyäytyë. 43 pyäyoywyëtëjk  tkonmuktë tsäpka'aky kay tyuk, ujts mäkmatsk käk, mëët akx. 44 Wa itë nimuwoxk mil mati: ojts tsäpkaaky tkaytyë 45 Jatyë ojts pyäyoywyëtëjk tpäkaxkexy barco jotm, jats äyäm tyëk nikxy, ma kajp txëwë Betsaida, yam Jesus, jääy tpäkaxkëxnë. 46 Ku ijty nyëkxkëxne tëj, nits pyejty kopk'këxm nukxtakpë. 47 Jats ojts it kyo'ots enyë; jats barco mejy it kukm ja ijty, jats (Jesus) të´ëts naxkëxm ja y´ijty. 48 Jats ja t'ijxy, ku mëknaxy poj wyinkumin´atyëtë jam tsoj jam mëknexy myäjäwtyëktuntëj kujun nexy tjaokpäkäpnëtëj biarco jats ka´a pyojëmpit. Kyumaktaxk pat  ja tsu ijty nyikxy mäj jam y´ixyitëj  nits Jesus y´änëkx´äjtë yo´opy mejy nyëwinkëxm, nits nätyiyëj y´ijty wyinaxwänyë. 49 Ku y´ixpäjtëtë, jats jam mëjnëjotm yo'ypy myetsy, nits wyinmaytyë, jats päjääy ja, nits yäxkaktë, 50 nitukëyë y´ixpäjtë, nits ojts tsëjkëkyëxtë, jats jatyë tmukapxy nits tnëjmjääy: "¡mëk nyapyëmëtë ëts  yäm mim´p! kati mtsëkëtë! 51 nits barco jotypy tmëtpejty, nits poj y´atëy´ëëy; atëy a jat ojts tätankëxtë. 52 Nitkäwinjawë ja ijty tso tsapkaky ojts myayë, tutakynyaxy ja ijty wyin'jaw'atën tmëtëtëj. 53 ku ijty jam nyëkxtë, jats jatë ma it txëwë Genesaret, jats ojts t'yëkwa´ktäntë barco. 54 Ku pyitsëmte barco jotm, jatyë jääy ojts Jesus t´ixkaptë. 55 Jats jääy atëtsnë pyutëtijty tuk kajpjo´ty, nits jatyë jääy tyä'änëkx'ajtë, pam jääy mati mäwajtkëxm, pën maj y´ijty t´okmätowtë  ku Jesus myiny. 56 Omyajë nyikxy, mëjkajp jotm , mutsk kajp jotm, kamjotm, jam pä´äm jaay t´kaxtë maajy jotm, jats tmunukxtä´ktë jats jäkjeyë y´exyë wyit tonmajtsëtëj, ko wyit tonmäjtsëtët, najts tso´oktë.
1 Jesus  pyitsëëmy nits kyäjpjotm nyikxy nits pyäyoywyëtëjk pyänëkxëtëj. 2 Ku myiiny sabadoxë'ëw jats ojts yék´ixpeky mä yoymyuktäjk. Nimäy nyáxy ojts jääy ätëy äjät tyänkëxtë, jëts wyantë: ¿mäyë näj ixpëjkën tsyo'ony? ¿yë'ë winjäw´äjtën tëj Dios myoyëj? ¿Ti yëknikajx'jekpy ku kyë nä tu'ny? 3 ¿Kä ä yä´ät xyäwë, Maria myäjnk, Jacobo y´ajtsy, José, Judas më'ët Simón? ¿Kä ixyäj t´utsy tyëjkë,  matiyaj nmëët´ëyëm? nits jatë nawyinkäpxnäxë tjaw´eetyë Jesus kéxm. 4 Jesus nyë'ëmxëtëj: nipën kyäpën ity profeta (äkápxpë) mati kyajpkëjxy wintsëkë tä´mp myuku'uk äkujky mëët tyëkëntujy. 5 Ka'a ojts tyëk nikajxjë´ëky kyutujk, jayë ojts  tyëktso´oky  pä´äm jaay. 6 Atëy tätääny ku kyätëyjäw´atyëtëj, ojts kyäjp ojty wyitity yëk ixpëjky. 7 Nits twätso'oy nimäkmetsk pyäyoywyë nits tpäkejxy, nimetsk jety; ojts tmo'oy kutujk tso kyä'oywyë tyëkpitsë´mtët . 8 Nits tpäwä´äny  jats nitij tkäpäko'ntët ku tyuyo'y wyä´äntë jayë tyäjk, kä´ä tpäko'ntët tsyäpka´aky, ni yëk äyow xyüümy tkäpätsëmtët, ni myëëny tkäpäkontët, 9 mpëmtëp mkë´ëk, tso´om të mwit xpëmtë najts mnëkxtët . 10 jats nyëmxë; kum tëkëtët tikpy jam mtä´ntët  koonëm tiempë nyäxt. 11 Pën jem kä myëkuentëpëktë ok kä´ä tmätöwtë, tsoj xjänëjmëtëj ku jem pytsëmtët, wixitëj näjx mati mteky pyatkepy të tyany, näjts mätyä´ky tyä´nt tsoyë tkä'oyjäwëtë. 12 Jats pyitsëmtë jats jääy twäjn´jatyë  wä'än tyäko´ny tmätstu´utë. 13 Ojts tkäpxpitsëmtë muntu'un kyä'oywyë, aceite taku'jaxtë jats nimäy ja'ay tyëktsoktë. 14  wintsën Herodes ojts ya'at tmätoy, ku Jesús tëxyë'ëw  yëk nijäwëkyëxnë, jam mati ijty wäntëp: Juan el Bautista yë tëj jukypyeky okënkëxm, jakëx tyëknikaxjë´ëky tunk mati  maynyexy oytyunk. 15 Atu'uk wyänkojmë: Elías yëë . Jats aweky ojts wyä'äntë jayë mätyäkpë mati jeknyëewyë. 16 Jats  Herodes  tmäto'oy jäts wyä'äny: Juan mati ëts ojts nyakyukpo'otyë, jatëj y´jukypyeky. 17  këm Herodes ojts tpäkexy jats yëkmats´t Juan jats yëkpuxtëkpëëmy pujx tepxy tatsumtë, Herodias këxm, Felipe tyoxytyëjk , Herodes je ijty tëj tpëkojmë. 18 Juan ojts tnëjmë Herodes: Ka´a näj pyäät´atyé jats xmëtsënët m´utsy tyoxtyëjk . 19 Herodias ojts tmu'´ämpeky Juan jats tyëk´ookwa'any, ka´a  ijty tpä'äty tso y´ixë tye'k ookt, 20 tikéx ku Herodes tsyëjk´eepy ja ijty Juan, nyijáw´eepty ja ijty ku je´ ya'aytyëëkj tëëy  wä'äts ja ijty tyu'ny, najts ojts Herodes  tnitenë jats ka´a ntso yëk tu´unt ku ojts tmäto'y Juan kyä'ämäy, ka´a t´jä´oyjäwë ayuujk, näynyäj jotkuj´k  ijty nyäyjäw´atyë ku t´ämätojë y´ayuujk. 21 Y´äjty xë'ëw mä'äm Herodias tuntëj: mä'äm Herodes ijty jyumëjt, y´apety, ojts tniwa'atsowë'tu´uk a'ux mëët tyumpë tëjk, comandante, näynyäj mati nimëj tuntëp Galilea. 22 Herodias nyë'ëx  myi´iny jats y´ejtsy, nits t'oyjaw´ëëy Herodes Pën jaty myët'aux´eepy y´ijty, nits niwintsën  Herodes tnëjm´aay  ki'ixy: amato'w mati mtse'kypy nmo'op ëts mits. 23 Ojts tnëjmë: omyatiwë mati m´amato'opy nmo'op ëts mits, ya'at kukwekxy mati ëts ja´eepy. 24 Ki'ixy ojts tyä'äk t´änëkxé jats tnëjmë: ¿ti ëts n´ämäto´op?  tyä´äk nyë'ëmxë: Juan Bautista kyuwäjk. 25 jats jatyë wyimpijty jats t´änëkx´ëëy  wintsën nits t´ämatoo´y: jats tsöjky  jatyë myojët, texy jotm Juan Bautista kyu'wäjk. 26 jats wintsën winmäypy nyäpyëjmë, ku tëts naj tnëjmjanyë, jats myuku´uk tëjk këxm, katsa´a kaoy tyanwa'any jats tmo'oy mati të t´amato´y. 27  Najts wintsën  tyumpë tpakejxy , jats tpäwaa´ny jats Juan Kyuwajk tyëk mijnët  tyumpë nyikxy jats ojts tyukpooty jap puxtikypy. 28 Ojts kyu'wájk tyëk majtsë texy jotypy, nits tmoy  kiixy, jats ki'ixy tya'ak tmo'oy. 29 Ku´tmatootë, Juan tyumpëtejktë, nits nyëkxtë jats t'ispakëytyë (Juan) nyikëjx  jats kawisantë t´pëmtë. 30 Jesús pyäyoywyëtëjk nyiwitijtë jats wyänxyë, titëj t'istuntë titëj tuk ixpëktë. 31 Nits Jesus nyëmxë: nëkxtë natyu'uk äpäk it jotm, jam nikxy mpokxtë. Nimäjy jä'äy mati jatëp tsontëp ni tiempë tkamëtë jats pyokxtët,  jats kyaytyët. 32 Jats këm ojts nyëkxtë barco jotm jam äpäk it jotm. 33  nimay jä'ay ojts y'ixkapyëtë, jääy teky jëm ätëtsnë, kajp tänaxtë,  jawyiin naxy ojts ý´atë näy jam ijty kyäjätë. 34 Ku Jesús ja´ajty nëwä'äm, jats ojts t'ixpääty kawinëmpyë ijty jääy yo'oymyuk´tëj. Jats ojts tpä'äyoy, naj jä ijty kye´exy tso'om nipën borrego y´ixpë kyäpën'ity. nits, kawinëmpyë ojts ixpëjkën tmo'oy. 35 Ku y´ijty it tsyu'enyë, nits pyäyoywyëtëjk y´änëkx ajtë, jäts nyëmxë: äpäk´it´joty yaj, jats të´it y´ux'enyëj. 36 Päkexkëxnëtë ma winkon'kajp jats t'ujtyët mati kyäytyëp. 37 Nits (Jesús) y´atsoëmpijtëj: motë mi'its ti kyäytyëp. Nits ojts wya'antë: ¿jats nëkx´të, jats n'isju´uty matsk mukopxy  (denario)tsapka´aky  denario(me'eny mati  Romanos tëjk yëktuntëp), nits ëëts nmo'ot jats kya´ytyët? 38 Jats Jesus nyëmxëtë: "¿Winä'äk tsäpka´aky xmëtëtë?, nëkx ixtë, kutnijaw´etyë, nits twajnjatyë: muwoxk tsäpka´aky, jämatsk äkx. 39 Nits ojts jaay tnëjmë jats mëy´ojty nituknuuk jaty. 40  najts ojts tsyëëny'oyëtëj nituknuukjaty tsyënë´ixtajky, Jam mati tukmukopxy, mëët wixtekxymyajnk. 41 Jats (Jesús)tkontsooy muwoxk tsapkä'äky, më'ët jämätsk äkx tsapwi'inm pyat´ixy, nits ojts tkunukxtä'äky nits tsäpkä'äky tätujk'ëëy, nits pyäyoywyëtëjk  tmooy, najts jääy taniwajt´etyëj, mati jäm tsënë y'änäxtëp jats akx mati jamatsk ojts täniwätëtëj nitukëyë. 42 Nitukëye ojts kuxyë kyäytyë. 43 pyäyoywyëtëjk  tkonmuktë tsäpka'aky kay tyuk, ujts mäkmatsk käk, mëët akx. 44 Wa itë nimuwoxk mil mati: ojts tsäpkaaky tkaytyë 45 Jatyë ojts pyäyoywyëtëjk tpäkaxkexy barco jotm, jats äyäm tyëk nikxy, ma kajp txëwë Betsaida, yam Jesus, jääy tpäkaxkëxnë. 46 Ku ijty nyëkxkëxne tëj, nits pyejty kopk'këxm nukxtakpë. 47 Jats ojts it kyo'ots enyë; jats barco mejy it kukm ja ijty, jats (Jesus) të´ëts naxkëxm ja y´ijty. 48 Jats ja t'ijxy, ku mëknaxy poj wyinkumin´atyëtë jam tsoj jam mëknexy myäjäwtyëktuntëj kujun nexy tjaokpäkäpnëtëj biarco jats ka´a pyojëmpit. Kyumaktaxk pat  ja tsu ijty nyikxy mäj jam y´ixyitëj  nits Jesus y´änëkx´äjtë yo´opy mejy nyëwinkëxm, nits nätyiyëj y´ijty wyinaxwänyë. 49 Ku y´ixpäjtëtë, jats jam mëjnëjotm yo'ypy myetsy, nits wyinmaytyë, jats päjääy ja, nits yäxkaktë, 50 nitukëyë y´ixpäjtë, nits ojts tsëjkëkyëxtë, jats jatyë tmukapxy nits tnëjmjääy: "¡mëk nyapyëmëtë ëts  yäm mim´p! kati mtsëkëtë! 51 nits barco jotypy tmëtpejty, nits poj y´atëy´ëëy; atëy a jat ojts tätankëxtë. 52 Nitkäwinjawë ja ijty tso tsapkaky ojts myayë, tutakynyaxy ja ijty wyin'jaw'atën tmëtëtëj. 53 ku ijty jam nyëkxtë, jats jatë ma it txëwë Genesaret, jats ojts t'yëkwa´ktäntë barco. 54 Ku pyitsëmte barco jotm, jatyë jääy ojts Jesus t´ixkaptë. 55 Jats jääy atëtsnë pyutëtijty tuk kajpjo´ty, nits jatyë jääy tyä'änëkx'ajtë, pam jääy mati mäwajtkëxm, pën maj y´ijty t´okmätowtë  ku Jesus myiny. 56 Omyajë nyikxy, mëjkajp jotm , mutsk kajp jotm, kamjotm, jam pä´äm jaay t´kaxtë maajy jotm, jats tmunukxtä´ktë jats jäkjeyë y´exyë wyit tonmajtsëtëj, ko wyit tonmäjtsëtët, najts tso´oktë.


[[Category:Mixe de Mixistlán Libro de Marcos]]
[[Category:Mixe de Mixistlán Libro de Marcos|Mixe de Mixistlán Libro de Marcos Capítulo 06]]

Latest revision as of 19:58, 9 February 2022

Marcos Capítulo 6[edit]

1 Jesus pyitsëëmy nits kyäjpjotm nyikxy nits pyäyoywyëtëjk pyänëkxëtëj. 2 Ku myiiny sabadoxë'ëw jats ojts yék´ixpeky mä yoymyuktäjk. Nimäy nyáxy ojts jääy ätëy äjät tyänkëxtë, jëts wyantë: ¿mäyë näj ixpëjkën tsyo'ony? ¿yë'ë winjäw´äjtën tëj Dios myoyëj? ¿Ti yëknikajx'jekpy ku kyë nä tu'ny? 3 ¿Kä ä yä´ät xyäwë, Maria myäjnk, Jacobo y´ajtsy, José, Judas më'ët Simón? ¿Kä ixyäj t´utsy tyëjkë, matiyaj nmëët´ëyëm? nits jatë nawyinkäpxnäxë tjaw´eetyë Jesus kéxm. 4 Jesus nyë'ëmxëtëj: nipën kyäpën ity profeta (äkápxpë) mati kyajpkëjxy wintsëkë tä´mp myuku'uk äkujky mëët tyëkëntujy. 5 Ka'a ojts tyëk nikajxjë´ëky kyutujk, jayë ojts tyëktso´oky pä´äm jaay. 6 Atëy tätääny ku kyätëyjäw´atyëtëj, ojts kyäjp ojty wyitity yëk ixpëjky. 7 Nits twätso'oy nimäkmetsk pyäyoywyë nits tpäkejxy, nimetsk jety; ojts tmo'oy kutujk tso kyä'oywyë tyëkpitsë´mtët . 8 Nits tpäwä´äny jats nitij tkäpäko'ntët ku tyuyo'y wyä´äntë jayë tyäjk, kä´ä tpäko'ntët tsyäpka´aky, ni yëk äyow xyüümy tkäpätsëmtët, ni myëëny tkäpäkontët, 9 mpëmtëp mkë´ëk, tso´om të mwit xpëmtë najts mnëkxtët . 10 jats nyëmxë; kum tëkëtët tikpy jam mtä´ntët koonëm tiempë nyäxt. 11 Pën jem kä myëkuentëpëktë ok kä´ä tmätöwtë, tsoj xjänëjmëtëj ku jem pytsëmtët, wixitëj näjx mati mteky pyatkepy të tyany, näjts mätyä´ky tyä´nt tsoyë tkä'oyjäwëtë. 12 Jats pyitsëmtë jats jääy twäjn´jatyë wä'än tyäko´ny tmätstu´utë. 13 Ojts tkäpxpitsëmtë muntu'un kyä'oywyë, aceite taku'jaxtë jats nimäy ja'ay tyëktsoktë. 14 wintsën Herodes ojts ya'at tmätoy, ku Jesús tëxyë'ëw yëk nijäwëkyëxnë, jam mati ijty wäntëp: Juan el Bautista yë tëj jukypyeky okënkëxm, jakëx tyëknikaxjë´ëky tunk mati maynyexy oytyunk. 15 Atu'uk wyänkojmë: Elías yëë . Jats aweky ojts wyä'äntë jayë mätyäkpë mati jeknyëewyë. 16 Jats Herodes tmäto'oy jäts wyä'äny: Juan mati ëts ojts nyakyukpo'otyë, jatëj y´jukypyeky. 17 këm Herodes ojts tpäkexy jats yëkmats´t Juan jats yëkpuxtëkpëëmy pujx tepxy tatsumtë, Herodias këxm, Felipe tyoxytyëjk , Herodes je ijty tëj tpëkojmë. 18 Juan ojts tnëjmë Herodes: Ka´a näj pyäät´atyé jats xmëtsënët m´utsy tyoxtyëjk . 19 Herodias ojts tmu'´ämpeky Juan jats tyëk´ookwa'any, ka´a ijty tpä'äty tso y´ixë tye'k ookt, 20 tikéx ku Herodes tsyëjk´eepy ja ijty Juan, nyijáw´eepty ja ijty ku je´ ya'aytyëëkj tëëy wä'äts ja ijty tyu'ny, najts ojts Herodes tnitenë jats ka´a ntso yëk tu´unt ku ojts tmäto'y Juan kyä'ämäy, ka´a t´jä´oyjäwë ayuujk, näynyäj jotkuj´k ijty nyäyjäw´atyë ku t´ämätojë y´ayuujk. 21 Y´äjty xë'ëw mä'äm Herodias tuntëj: mä'äm Herodes ijty jyumëjt, y´apety, ojts tniwa'atsowë'tu´uk a'ux mëët tyumpë tëjk, comandante, näynyäj mati nimëj tuntëp Galilea. 22 Herodias nyë'ëx myi´iny jats y´ejtsy, nits t'oyjaw´ëëy Herodes Pën jaty myët'aux´eepy y´ijty, nits niwintsën Herodes tnëjm´aay ki'ixy: amato'w mati mtse'kypy nmo'op ëts mits. 23 Ojts tnëjmë: omyatiwë mati m´amato'opy nmo'op ëts mits, ya'at kukwekxy mati ëts ja´eepy. 24 Ki'ixy ojts tyä'äk t´änëkxé jats tnëjmë: ¿ti ëts n´ämäto´op? tyä´äk nyë'ëmxë: Juan Bautista kyuwäjk. 25 jats jatyë wyimpijty jats t´änëkx´ëëy wintsën nits t´ämatoo´y: jats tsöjky jatyë myojët, texy jotm Juan Bautista kyu'wäjk. 26 jats wintsën winmäypy nyäpyëjmë, ku tëts naj tnëjmjanyë, jats myuku´uk tëjk këxm, katsa´a kaoy tyanwa'any jats tmo'oy mati të t´amato´y. 27 Najts wintsën tyumpë tpakejxy , jats tpäwaa´ny jats Juan Kyuwajk tyëk mijnët tyumpë nyikxy jats ojts tyukpooty jap puxtikypy. 28 Ojts kyu'wájk tyëk majtsë texy jotypy, nits tmoy kiixy, jats ki'ixy tya'ak tmo'oy. 29 Ku´tmatootë, Juan tyumpëtejktë, nits nyëkxtë jats t'ispakëytyë (Juan) nyikëjx jats kawisantë t´pëmtë. 30 Jesús pyäyoywyëtëjk nyiwitijtë jats wyänxyë, titëj t'istuntë titëj tuk ixpëktë. 31 Nits Jesus nyëmxë: nëkxtë natyu'uk äpäk it jotm, jam nikxy mpokxtë. Nimäjy jä'äy mati jatëp tsontëp ni tiempë tkamëtë jats pyokxtët, jats kyaytyët. 32 Jats këm ojts nyëkxtë barco jotm jam äpäk it jotm. 33 nimay jä'ay ojts y'ixkapyëtë, jääy teky jëm ätëtsnë, kajp tänaxtë, jawyiin naxy ojts ý´atë näy jam ijty kyäjätë. 34 Ku Jesús ja´ajty nëwä'äm, jats ojts t'ixpääty kawinëmpyë ijty jääy yo'oymyuk´tëj. Jats ojts tpä'äyoy, naj jä ijty kye´exy tso'om nipën borrego y´ixpë kyäpën'ity. nits, kawinëmpyë ojts ixpëjkën tmo'oy. 35 Ku y´ijty it tsyu'enyë, nits pyäyoywyëtëjk y´änëkx ajtë, jäts nyëmxë: äpäk´it´joty yaj, jats të´it y´ux'enyëj. 36 Päkexkëxnëtë ma winkon'kajp jats t'ujtyët mati kyäytyëp. 37 Nits (Jesús) y´atsoëmpijtëj: motë mi'its ti kyäytyëp. Nits ojts wya'antë: ¿jats nëkx´të, jats n'isju´uty matsk mukopxy (denario)tsapka´aky denario(me'eny mati Romanos tëjk yëktuntëp), nits ëëts nmo'ot jats kya´ytyët? 38 Jats Jesus nyëmxëtë: "¿Winä'äk tsäpka´aky xmëtëtë?, nëkx ixtë, kutnijaw´etyë, nits twajnjatyë: muwoxk tsäpka´aky, jämatsk äkx. 39 Nits ojts jaay tnëjmë jats mëy´ojty nituknuuk jaty. 40 najts ojts tsyëëny'oyëtëj nituknuukjaty tsyënë´ixtajky, Jam mati tukmukopxy, mëët wixtekxymyajnk. 41 Jats (Jesús)tkontsooy muwoxk tsapkä'äky, më'ët jämätsk äkx tsapwi'inm pyat´ixy, nits ojts tkunukxtä'äky nits tsäpkä'äky tätujk'ëëy, nits pyäyoywyëtëjk tmooy, najts jääy taniwajt´etyëj, mati jäm tsënë y'änäxtëp jats akx mati jamatsk ojts täniwätëtëj nitukëyë. 42 Nitukëye ojts kuxyë kyäytyë. 43 pyäyoywyëtëjk tkonmuktë tsäpka'aky kay tyuk, ujts mäkmatsk käk, mëët akx. 44 Wa itë nimuwoxk mil mati: ojts tsäpkaaky tkaytyë 45 Jatyë ojts pyäyoywyëtëjk tpäkaxkexy barco jotm, jats äyäm tyëk nikxy, ma kajp txëwë Betsaida, yam Jesus, jääy tpäkaxkëxnë. 46 Ku ijty nyëkxkëxne tëj, nits pyejty kopk'këxm nukxtakpë. 47 Jats ojts it kyo'ots enyë; jats barco mejy it kukm ja ijty, jats (Jesus) të´ëts naxkëxm ja y´ijty. 48 Jats ja t'ijxy, ku mëknaxy poj wyinkumin´atyëtë jam tsoj jam mëknexy myäjäwtyëktuntëj kujun nexy tjaokpäkäpnëtëj biarco jats ka´a pyojëmpit. Kyumaktaxk pat ja tsu ijty nyikxy mäj jam y´ixyitëj nits Jesus y´änëkx´äjtë yo´opy mejy nyëwinkëxm, nits nätyiyëj y´ijty wyinaxwänyë. 49 Ku y´ixpäjtëtë, jats jam mëjnëjotm yo'ypy myetsy, nits wyinmaytyë, jats päjääy ja, nits yäxkaktë, 50 nitukëyë y´ixpäjtë, nits ojts tsëjkëkyëxtë, jats jatyë tmukapxy nits tnëjmjääy: "¡mëk nyapyëmëtë ëts yäm mim´p! kati mtsëkëtë! 51 nits barco jotypy tmëtpejty, nits poj y´atëy´ëëy; atëy a jat ojts tätankëxtë. 52 Nitkäwinjawë ja ijty tso tsapkaky ojts myayë, tutakynyaxy ja ijty wyin'jaw'atën tmëtëtëj. 53 ku ijty jam nyëkxtë, jats jatë ma it txëwë Genesaret, jats ojts t'yëkwa´ktäntë barco. 54 Ku pyitsëmte barco jotm, jatyë jääy ojts Jesus t´ixkaptë. 55 Jats jääy atëtsnë pyutëtijty tuk kajpjo´ty, nits jatyë jääy tyä'änëkx'ajtë, pam jääy mati mäwajtkëxm, pën maj y´ijty t´okmätowtë ku Jesus myiny. 56 Omyajë nyikxy, mëjkajp jotm , mutsk kajp jotm, kamjotm, jam pä´äm jaay t´kaxtë maajy jotm, jats tmunukxtä´ktë jats jäkjeyë y´exyë wyit tonmajtsëtëj, ko wyit tonmäjtsëtët, najts tso´oktë.